Najlepše tematske poti in naravoslovne učne poti

Kdor se poda na tematsko pohodniško pot, se bo vrnil domov s številnimi vtisi in z veliko novega znanja. Po sledeh prvih raziskovalcev, pustolovcev in pionirjev … 

V dolini Raurisertal lahko še danes perete zlato. Oprema, ki jo pri tem potrebujete, je resnično preprosta, ampak za daljše zadrževanje v hladnem gorskem potoku je priporočljivo, da obujete gumijaste čevlje. In nato se lahko že lotite pranja zlata!

Kje je idealno mesto za iskanje zlata?

Izkušeni rudarji zlata strokovno poiščejo prava mesta za pranje zlata. Potok prinaša z visokogorja različne kamnine in s tem tudi rudnine, ki jih vsebuje. Dokler balvani ne dosežejo dna doline, se na svoji poti krušijo in manjšajo, s čimer se tudi odlamljajo zlata zrna. Zaradi različnih hitrosti toka potoka, se mineralna zrna glede na težo naplavijo na različnih mestih. Mineralne kamnine z visoko gostoto, kot so zlato, srebro in druge rudnine, se običajno nalagajo na mestih z nizko hitrostjo izliva, kot recimo v poglobitvah, na rečnih meandrih in otokih. V strokovnem jeziku se ta odlagališča usedlin imenujejo »Seifen«.

Katera tehnika vodi v uspeh?

S ponvijo in pravilno tehniko bo iskanje zlata obrodilo sadove. S pomočjo krožnih gibov speremo lažji pesek in mešanico proda čez stranski rob pralne ponve. Težje zlato bo obležalo na dnu pralne sklede. Veselje ob odkritju zrn zlata je pri vsakem novem iskalcu zlata nepopisno! 

Naučite se razumeti naravo

Kdor se poda na učne poti, bo odkril veliko več kot le osupljivo naravno pokrajino. Biti radoveden, spoznati naravo z odprtimi očmi in prejeti odgovore na številna vprašanja. Nekatera dejstva so še posebej fascinantna …

Kako živalim uspe, da se prilagodijo na ekstremne življenjske pogoje?

Odgovor na to vam dajeta dva živalska umetnika preživetja, mojstra prilagoditve: medtem ko si je ptič za svoj življenjski prostor izbral najbolj toplo in suho stran Avstrije, živi glodalec nad drevesno mejo v mrzlem in grobem gorskem svetu Alp. 

Mali deževnik prileti vsako leto spomladi v Panonsko nižino Nežiderskega jezera, da bi po daljšem zimskem premoru v Afriki tukaj gnezdil. Pogoji so zanj tukaj idealni. V brezvegetacijskem obrežnem pasu odlaga svoja jajca za valjenje med številne kamenčke. Ker je njihova površina pegasta, so jajca zelo dobro zaščitena pred radovednimi plenilci.

Drug umetnik preživetja je naseljen v Alpah na nadmorski višini med 1500 in 2500 metri čez celo leto (npr. v Narodnem parku Visoke Ture) in se je na zelo domiseln način prilagodil na ekstremni mraz. Za svizca je značilno šestmesečno zimsko spanje z le nekaj krajšimi prekinitvami. V tem času pade njegova telesna temperatura do pod 5 stopinj.