Iskanje
    • Sadni vrt z vrtnicami (Gustav Klimt, 1912)
      media_content.tooltip.skipped

    Gustav Klimt in obljuba vrtnici

    Navdih je našel v naravi: slikar Gustav Klimt ni bil le eden najpomembnejših predstavnikov jugendstila in soustanovitelj dunajske secesije, ampak tudi ljubitelj lepih stvari v življenju. Pri tem ga je navdušila zlasti estetika vrtnice kot simbol strasti. 

    Klimt in obljuba vrtnici

    Klimtove vrtnice (detajl)
    media_content.tooltip.skipped

    »Z zaljubljeno žensko lahko počnete vse, kar si želi.« Ta citat avstrijskega slikarja, umetnika jugendstila Gustava Klimta, vas prisili, da prisluhnete in opazujete. Klimt je razumel, kako očarati, bodisi z umetnostjo, edinstveno osebnostjo ali s savoir-vivre. Kako je slikar v svojem modrem reformatorskem plašču osvajal ženske, ostaja skrivnost. Očitno pa je, da se kraljica rož, vrtnica, ni odsevala samo v njegovih delih, ampak je imela pomembno vlogo tudi pri njegovih snubitvah. Vrtnica je, kot nobena druga roža, simbol ljubezni in strasti – temu se ni mogel izogniti niti Klimt.

    Klimt je ljubil in občudoval ženske, kajti kljub temu, da slikar ni bil nikoli poročen, je imel z različnimi ženskami kar sedem otrok. Poleg strastnega razmerja z njegovo muzo Emilie Flöge, je znano še razmerje „affaire d´amour“ z 19-letno Almo Schindler (kasneje Mahler-Werfel) ter razmerja s številnimi modeli, kot so Maria Ucicky in Marie (Mizzi) Zimmermann. Z emancipirano modno kreatorko Emilie Flöge je imel Klimt poseben odnos celo življenje. Ona je bila na nek način njegova življenjska sopotnica. 

    Klimt je občudoval ženske, kot je bila Emilie Flöge – empancipirane in karizmatične.

    Gustav Klimt v slikarskem plašču z mačko na vrtu svojega ateljeja na ulici Josefstädter Staße 21; fotografiral ga je Moriz Nähr, maja 1911.
    media_content.tooltip.skipped
    • Vrtnica kot simbol strasti. »Vrt z vrtnicami« (nem. »Der Rosengarten«), ena najbolj slavnih slik Gustava Klimta, je nastala leta 1912. Ustanovitveni predsednik revolucionarne dunajske secesije je bil velik ljubitelj vrta. Kvadratna slika, ki se danes nahaja v zasebni lasti, prikazuje vrt, zatočišče v ulici Feldmühlasse na Dunaju, kjer je živel Klimt s številnimi mačkami in ki ga je kasneje, po rušenju njegovega ateljeja v ulici Josefstädter Straße 2, po posredovanju mecena Eremita von Unter St. Veita, uporabljal tudi kot atelje. Ob njegovi vselitvi v danes po njem poimenovano »Vilo Klimt« v 13. okrožju, je takrat stala le majhna vrtna hišica s pogledom na prečudovit cvetlični vrt. Ta je Klimta očaral. Leto za letom je dal vrt na novo zasaditi. Razkošje cvetja je bilo ves njegov ponos: ko je sprejel obiskovalce, jih je najprej vodil na cvetlični vrt, še preden jim je pokazal svoj atelije in slike. 

    • „Klimt je dal svoj vrt okrog hiše v ulici Feldmühlgasse vsako leto okrasiti s cvetličnimi gredami, v veselje mu je bilo priti med te pisane cvetlice in stara drevesa,« je opisoval ekspresionist Egon Schiele kraj ustvarjanja svojega očetovskega prijatelja. 

      Vilo Klimt v Hietzingu, katere vrtno hiško je slikar v svoji zadnji dobi ustvarjanja uporabljal kot atelje in delavnico, si lahko v celoti ogledate skupaj z njenim rajskim 6.500 kvadratnih metrov velikim vrtom. Umetnik je v ateljeju na majhnem lesenem stolčku pred svojim stojalom ustvaril svoja dela. Pogled je lahko poljubno usmeril ali na pisan vrt ali na veliko, v prostoru dominirajočo dnevno posteljo, na kateri so bili v središču pozornosti njegovi modeli. Velik del Klimtovih del je bil nenazadnje posvečen ženskam. Na tem mestu je Gustav Klimt med leti 1911 in 1918 ustvaril nekaj svojih najpomembnejših del. Tukaj je delal na več kot petdesetih slikah, med njimi svetovno znane, močne in čutne (ženske) slike, kot so „Adele Bloch-Bauer II“, „Friederike Beer“, „Nevesta“ in „Adam in Eva“.

    • Atelje in vrt danes. Arhitektura hiše je izjemno zanimiva, saj je bil v 20. letih 20. stoletja Klimtov atelje »prezidan« s slikovito vilo, v njeni notranjosti pa je ohranjen atelje. Prav tako so ohranjene tudi vrtnice na vrtu, ki jih je Klimt ovekovečil v svojih delih. Zahvala za to gre Egonu Schieleju, saj je bil ravno on tisti, ki je leta 1918, takoj po nenadni smrti Klimta, podal predlog, da se hiša skupaj z vrtom in opremo kupi in ohrani v prvotni obliki. Žal so se stvari sprva obrnile drugače – vrt in atelje sta bila prodana, razširjena in restavrirana ter kupljena s strani države. Po uporabi vile kot šole in skladišča, je ta začela propadati in vrt je postal zaraščen. Že skorajda z rušenjem ogroženo vilo je rešila državljanska pobuda. Republika Avstrija je vilo revitalizirala ter obnovila atelje, tako da je ustrezal originalu. Leta 2014 je bila »Vila Klimt«, ki jo danes vodi zasebno podjetje kot muzej, razglašena za evropsko kulturno dediščino. 

    • Tudi vrt je bil prav tako ponovno zasajen kot v prvotni obliki. Srce vrta, ki ga lahko občudujemo tudi na Klimtovih slikah, so predstavljale damaščanske vrtnice, ki so bile posajene okrog leta 1900.« Dunajski strokovnjak za vrtnarjenje je vzgojil posebno Klimtovo vrtnico. »Iz poganjkov, ki jih je odvzel dvema matičnima rastlinama, jih je cepil na divje vrtnice. V času delne obnove vrta je bilo opuščenih 22 stebel,« pojasnjuje Baris Alakus, generalni direktor Vile Klimt.

      Klimtova vrtnica očara v nežnem rozeju – tako na sliki kot dandanes v vrtu Vile Klimt na Dunaju. Znano je, da namreč rožnate vrtnice simbolizirajo mladost, ljubezen in lepoto ter so zato popolno darilo ob začetku razmerja. To nas morda nekoliko približa Klimtovi skrivnosti, kako dvoriti lepim ženskam ... 

    Gustav Klimt v slikarskem plašču z mačko na vrtu svojega ateljeja na ulici Josefstädter Staße 21; fotografiral ga je Moriz Nähr, maja 1911.

    Gustav Klimt

    media_content.tooltip.skipped
    • Življenje
      1862−1918
    • Kraj bivanja
      Dunaj
    • Kraj hrepenenja
      Jezero Attersee
    • Najpomembnejše umetniško delo
      Poljub (1908/09)
    • Zlata leta
      „Zlato obdobje“ njegovega ustvarjanja (1899−1910)

    O umetniku

    Gustav Klimt je verjetno bil eden najbolj zanimivih avstrijskih slikarjev. Rojen je bil leta 1862 v Baumgartnu pri Dunaju in je svojo karierno pot najprej pričel s slikanjem zgodovine. Od leta 1890 je nato vedno bolj razvijal svoj nezamenljiv ekspresionistični stil s tipičnimi površinskimi ornamenti. Leta 1897 je zapustil t.i. Künstlerhaus in ustanovil dunajsko secesijo z napovedjo boja proti državnim zahtevam v povezavi z umetnostjo. Poseben je tudi Klimtov življenjski slog, poln užitka, ki se med drugim kaže tudi v njegovih razkošnih večerjah. O njegovih številnih ljubezenskih zvezah z ženskami iz višjega sloja se še danes le ugiba.

    Po sledeh Gustava Klimta

    media_content.tooltip.skipped