Tina Blau, pionirka s slikarskim stojalom in čopičem

Avstrijska impresionistka je bila prva ženska, ki je delala na prostem. Njene slike pokrajine spadajo med najbolj impresivna dela poznega 19. stoletja.

Kraj navdiha in atelje na prostem

Dunajski Prater

Izjemen talent dunajske slikarke Tine Blau je bil opažen zelo zgodaj. Imela je srečo, da se je leta 1845 rodila v liberalni in intelektualni družini. Zlasti njen oče, židovski zdravnik, je še posebej spodbujal njene umetniške ambicije. Že kot petnajstletnica se je udeležila zasebnega pouka slikarstva, leto dni kasneje pa se je podala na svoje prvo študijsko potovanje v Transilvanijo. S svojim kreativnim, sodobnim in formalno izjemnim slikarskim stilom je postala ena najboljših pokrajinskih slikark tistega časa in je presegala tudi svoje moške kolege. To je še posebej vredno omembe zato, ker ji je bil takrat kot ženski dostop do največjih akademij in umetniških izobraževalnih ustanov onemogočen. Izobraževati se je morala v okviru zasebnega pouka, kljub temu pa je lahko kmalu začela svoje slike dobro prodajati. Pošiljala jih je na največje razstave v Evropi – v Pariz, na Nizozemsko, v Nemčijo. In njena slika „Frühling im Prater“ (sl. Pomlad v Praterju) je bila leta 1883 odlikovana v pariškem salonu.

Resnična lepota – izlet v slikovite kraje

media_content.tooltip.skipped
media_content.tooltip.skipped
media_content.tooltip.skipped
media_content.tooltip.skipped
media_content.tooltip.skipped
media_content.tooltip.skipped

Nekonvencionalna slika življenja

Pred Tino Blau je bilo relativno malo umetnic s takšnim uspehom. Ženskam ni bilo dovoljeno, da bi postale članice v umetniški hiši, niti kasneje v obdobju secesije. A vseeno si je delila atelje s svojim kolegom Emilom Jakobom Schindlerjem, s katerim je tudi odpotovala na večmesečno študijsko potovanje na Nizozemsko. Tudi to ni bilo za samsko žensko nekaj običajnega. Kljub svojemu izstopajočemu stilu, mednarodnim razstavam in kompozicijski posebnosti je zaslovela le v okviru Avstrije. Tina Blau je vedno znova slikala nove pokrajine ter v uprizoritvi vedno delovala proti kiču, zaradi česar so njene slike še danes sodobne. Njeni motivi segajo od dunajskega Praterja do visokoalpskega prostora, kot sta Schladming ali St. Anton − lokacije, po katerih je potovala tudi sama. Leta 1897 je bila soustanoviteljica Umetniške šole za žene in dekleta na Dunaju, na kateri je do leta 1915, leto pred smrtjo, tudi sama poučevala. Medtem ko so v Franciji zgodnji impresionisti kot skupina zaznamovali novi stil, se je Tina Balu popolnoma neodvisno od njih premikala v podobno smer, s čimer jo je mogoče obravnavati tudi kot predhodnico dunajske secesije.

Avstrijska pokrajinska raznolikost v muzeju

Pogovor z Markusom Fellingerjem

Markus Fellinger je kurator zbirke 19. in 20. stoletja v dunajskem Belvederju, kjer se nahajajo tudi nekatera najpomembnejša dela Tine Blau.

austria.info:

Zakaj velja Tina Blau za eno najpomembnejših avstrijskih krajinskih slikark?

Markus Fellinger:

Povsem samostojno je razvila stil avstrijskega razpoloženjskega impresionizma. Na podlagi njene formalne kompozicijske moči, naprednosti pri izbiri motivov in drobnih detajlov, ki jih najdemo na njenih slikah, jo lahko primerjamo z zgodnjimi francoskimi impresionisti.

austria.info:

Katere pokrajine je obiskala Tina Blau?

Markus Fellinger:

Bila je neustrašna in na mnogih, dolgih potovanjih po Nemčiji, Nizozemski, Italiji in Avstriji. S svojo slikarsko opremo se je podala tudi v visokogorje, med drugim v Ötztal in St. Anton, da bi tam risala v naravi.

austria.info:

Kje lahko še danes najdemo njene motive?

Markus Fellinger:

Najdemo jo lahko tako v pokrajini Wachau, v mestih Dürnstein ali Weißenkirchen kot tudi na Dunaju v Praterju, kjer se je nahajal njen atelje. Bil je v paviljonu, ki je ostal od svetovne razstave leta 1873 in je še danes namenjen umetnosti. Vse do njene smrti je bil center njenega ustvarjanja, Prater pa je bil eden njenih centralnih motivov, čeprav se je od takrat kar precej spremenil. Relativno veliko je delala tudi na lokacijah Grinzing, Heiligenstadt in Perchtoldsdorf. Ob sprehodu skozi te pokrajine se lepo prileže tudi kozarec vina.

Tina Blau: postaje njenega življenja

1845: rojena na Dunaju; oče je bil »kaiserlich und königlich« vojaški zdravnik in je podpiral umetniške ambicije svoje hčere.

1860: zasebni pouk pri Augustu Schaefferju, saj se v tistem času ženske niso smele akademsko izobraževati.

1867: razstavljene prve slike v Dunajskem umetniškem društvu (nem. Wiener Kunstverien).

1869 do 1873: učenka pri Wilhelmu Lindenschmitu v Münchnu; študijsko potovanje v Böhmen, na Madžarsko, v Transilvanijo, na Nizozemsko in v Italijo.

Od leta 1877 vodi svoj atelje v dunajskem Praterju.

1883: poroka z münchenskim slikarjem Heinrichom Langom, s katerim je živela pretežno v Münchnu; njena slika „Frühling im Prater“ (sl. Pomlad v Praterju) in tihožitje sta odlikovani na Pariškem salonu z „Mention honorable“, edino nagrado za tuje umetnike.

1889: poučuje krajinsko slikarstvo in tihožitje na damski akademiji združenja umetnic v Münchnu.

1890: razstava v münchenskem Umetniškem društvu (nem. Münchner Kunstverein) s 60 deli.

1891: smrt njenega moža, potovanja na Nizozemsko in v Italijo, nato vrnitev na Dunaj.

1897: soustanoviteljica Umetniške šole za žene in dekleta na Dunaju, kjer je poučevala do leta 1915.

1916: Tina Blau umre; njen častni grob se nahaja na evangeličanskem pokopališču Simmering na Dunaju.

Tudi to bi vas lahko zanimalo ...

media_content.tooltip.skipped

Dunaj

Dunaj ima s svojimi veličastnimi zgradbami iz vseh epoh, kot so Štefanova katedrala ter dvorci in palače iz časa Habsburžanov, tako urejeno historično podobo mesta kot malo katero velemesto. Je tudi glavno mesto glasbe in umetnosti na svetu.
Preberi več