Najpomembnejši namigi za začetnike pri pohodništvu in planinarjenju

"Sprehajanje in pohodništvo ter planinarjenje so popolnoma očarali tudi mlade," pravi Michael Larcher (61), vodja oddelka za gorski šport pri društvu Österreichischer Alpenverein. "To je zanimivo, saj ko sem bil jaz mlad, pohodništvo ni bil šport za mlade. To je bilo bolj nekaj za starejše v belo rdečih karirastih srajcah in usnjenih hlačah. Pač filistri, katerih si se raje izogibal. To sploh ni bilo kul. Zdaj pa je res priljubljeno. In ljudje gredo na pohode − pogosto tudi mlade ženske skupaj. Človek pri tem dobro izgleda, ima odlično opremo in tudi moda sledi temu trendu." Michael Larcher meni, da to ustreza duhu časa.

To, da je pohodništvo oz. planinarjenje postalo priljubljeno, pa je pripeljalo tudi do tega, da opažajo pri društvu Alpenverein povečanje števila gorskih reševanj, a hkrati, na srečo, število nesreč s smrtnim izidom pada. Novincem v gorah manjkajo izkušnje in tako se hitreje znajdejo v težavah. Večinoma gre za primere izčrpanosti, ko posamezniki več ne morejo ne naprej in ne nazaj, ali pa se preprosto izgubijo. V teh primerih hitro posežejo po telefonu in pokličejo reševalce, kar pripelje do večjega števila intervencij.

"Za nas predstavlja uspeh, če se število intervencij ne povečuje skladno s številom aktivnih pohodnikov," pravi Michael Larcher ter podaja svoje nasvete za preprečevanje tipičnih napak in posledično zmanjševanje težav in intervencij.

Michael Larcher nam je izdal, da sta pri pohodništvu in planinarjenju v gorah ključnega pomena tako vreme kot tudi ustrezna oprema. Prav tako pa je pomembno, da imamo ustrezen urnik in da pot, ki smo jo izbrali, ustreza našim sposobnostim. "Sem zdrav in v dobri kondiciji? Vedno velja pravilo: Začni zmerno in potem stopnjuj. Bolj kot prehajamo iz sprehajanja preko pohodništva k pohodništvu in planinarjenju v gorah, več je pustolovščin in neznanega. Bistvenega pomena je iskrena ocena svojih sposobnosti!"

Tudi ko je jasno, da naj bo lepo doživetje na prvem mestu, obstaja pri začetnicah in začetnikih nevarnost, da svojih moči in pripravljenosti ne ocenijo pravilno. Michael zato priporoča: "Prvi dan ali dva se odločajte le za pohode, ki imajo maksimalno 800 metrov višinske razlike, torej da med izhodiščno in ciljno točko ne naredimo več kot to višinsko razliko. Prav tako so primerne poti, na katerih imamo možnost postanka. Poleti imamo veliko izbiro pohodniških poti, ob katerih najdemo planinske koče, ki obratujejo.” Tako pridobite to varnost, da se lahko spočijete in vam ni treba s seboj nositi toliko hrane in pijače.

Plastenke za vodo si lahko namreč enostavno napolnite v kočah. Pogosto najdete na poti tudi kmetije, na katerih imate dostop do vodnjaka, pri katerem pridete do sveže vode. Tako preprečite začetniško napako: nahrbtnik, ki je zaradi preveč nepotrebnih stvari pretežek.

Vremenske kapriole, kot so nenadne spremembe s snegom, viharji, megla, grmenje in bliskanje, predstavljajo tveganje na pohodih. Prav tako pa ne smemo podcenjevati niti vročine, ki jo je potrebno vedno upoštevati, ne samo pri opremi, ampak tudi pri izbiri poti.
Michaelov nasvet: Poti, kjer moramo premagati veliko višinskih metrov in poti, ki so usmerjene na jug, sredi poletja niso najboljše izbira. Svetuje, da izberete poti, na katerih poteka vzpon vsaj delno v senci. Te informacije o legi bi moral vsebovati vsak opis poti.

Kaj še zadeva vzpon in sestop: Medtem ko pri vzponih prihaja zaradi preobremenitev do kardiovaskularnih nujnih primerov, kaže statistika, da ob sestopu prihaja do občutno več nesreč. To so nezgode zaradi padcev, saj so ljudje bolj grajeni za hojo navzgor kot za hojo navzdol. Pri sestopu lahko zaradi prostega pogleda v dolino pride do motenj ravnotežja in tako lahko, če se spotaknemo ali nam spodrsne, takoj pademo. Ob tem pa moramo upoštevati tudi to, da se ob sestopu utrujenost stopnjuje in koncentracija zmanjšuje. Velikokrat nevarnosti padca sploh ne zaznamo, zato so zelo pomembni preventivna presoja terena, pravilna ocena spreminjajočega se terena in lastne hitrosti.

Društvo Alpenverein ima več kot 600.000 članov in skrbi samo v Avstriji za več kot 25.000 kilometrov planinskih in pohodniških poti. Najpomembnejše naloge društva ÖAV zajemajo spodbujanje in skrb za gorski šport in varovanje alpskega naravnega prostora.