Hotel Gipfelhaus Magdalensberg: generacije in gostoljubje

Heike Skorianz: Tradicija za nas ne pomeni nekaj starega, pač pa nekaj, iz česar lahko ustvarimo nekaj novega. Leta 2006 smo originalno kaščo s Koroške preoblikovali v udoben apartma. Včasih so v kaščah shranjevali žito. Z renovacijo je postala izjemen in tudi romantičen kraj. Ob prenovi hotela leta 2019 smo ustvarili veliko novega, a vendar v tem času nismo pozabili na to, kje so naše korenine.

Heike Skorianz: Objekt na Štalenski gori (nem. Magdalensberg) je že dolga leta v rokah naše družine. Leta 1980 je Alexis Skorianz, moj oče, skupaj z mojo mamo Marlene prevzel hotel od svojih staršev. Nekaj let za tem sta ga prenovila, pri čemer sta vključila tudi svoje zamisli. Jaz sem že od malih nog vedela, da želim tukaj delati in živeti. Ko je moj oče nenadoma umrl, smo moji mami pomagali, pri čemer smo le lahko. Alex, moj brat, je prevzel kmetijsko dejavnost ob vznožju gore. V podjetju je spoznal svojo ženo Petro, ki danes vodi kuhinjo v hotelu. Zdaj živijo na Štalenski gori že štiri generacije: prababica Nonna, babica Marlene, Alex, Petra in jaz ter naših šest otrok.

Heike Skorianz: Moji otroci so že veliki, štejejo 21, 15, 13 in 11 let. Otroke že vključujemo v dejavnosti in opravila, da pridobijo vez s podjetjem in se počutijo vključene. Moja starejša hči je lepo opremila sobo v hotelu, moja dva najmlajša rada pomagata pri strežbi zajtrka. Kot velika družina si želimo, da bi lahko vsi skupaj jedli za mizo, a ni tako enostavno združiti štirih generacij. Zato toliko bolj uživamo v prostem času, ki ga imamo na voljo − v naravi, na hribu ali ob jezeru. Izbire imamo na Koroškem več kot dovolj.

Heike Skorianz: Kdor išče molekularno kuhinjo, je pri nas na napačnem mestu. Mi delamo po načelu »ročno narejeno z ljubeznijo, predano iz generacije v generacijo, izboljšano in ne pozabljeno«. Moja mama Marlene je že pred 20. leti eksperimentirala s koroškimi sirovimi testeninami (nem. Kärntner Kasnudeln) in preizkušala nove nadeve. Zdaj ponujamo tudi testenine brez glutena ali pa z nadevom iz krvavic ali divjačino. Čeprav se testenine tradicionalno oblikujejo tako, da se naredi valovit rob, smo se tej tradiciji odpovedali in z manj testa naredili korak k bolj zdravi prehrani. Sezonsko tudi sodelujemo z lokalnimi pridelovalci.

Heike Skorianz: Naša kmetijska dejavnost je klasična reja goveda pasme Charolais. Krave in telički so vedno skupaj na pašniku. Imamo tudi svinje. Moja mama je zeliščna pedagoginja (nem. Kräuterpädagogin) in sama pripravlja mešanice čajev iz zelišč, ki jih nabere v našem vrtu. Prav tako zelišča uporablja v nadevih za naše kreacije koroških sirovih testenin. Poleg tega sami pečemo kruh, žemljice in pecivo.

Heike Skorianz: Moja mama Marlene je hotel prepustila nam − otrokom. Z ljubeznijo do podrobnosti smo izvedli prenovo. Veliko smo se pogovarjali z mamo in se učili iz njenih izkušenj, a smo oblikovali svojo lastno vizijo destinacije za prihodnost. K temu je spadalo tudi previdno ravnanje z dediščino in hkrati ustvarjanje nečesa novega. Takrat je bilo jasno, da bova z bratom prevzela hotel in kmetijsko dejavnost od moje mame, vprašanje je bilo le, kako. Zdaj so vsa pomembna mesta, z mojim bratom na čelu kmetijske dejavnosti, z mano na vodilnem mestu v hotelu in s svakinjo na čelu kuhinje, zasedena z družinskimi člani.

Heike Skorianz: Kar se da dobro izrabljamo potencial podjetja z danimi viri. Poznamo pa tudi meje podjetja, znotraj katerih želimo ponuditi najboljše. Zato smo na primer zgradili neobičajno prenočišče iz kašče. Ne kopiramo drugih in ne vsiljujemo stvari, ampak ustvarjamo harmonično okolje, v katerem se naša družina in sodelavci ter seveda naši gostje počutijo dobro.