Friedensreich Hundertwasser − umetnik v sožitju z naravo
Čutna izkustva in narava niso navdihovali le njegovega nekonvencionalnega, barvitega opusa, temveč je bila v sožitju z naravo njegova celotna življenjska filozofija.
Hundertwasser in 140.000 čebel
Ura je pet zjutraj in Thomas Zelenka začenja svoj delovni dan. Je čebelar in skrbi za ducat panjev na Dunaju. Dve čebelji družini domujeta v naravnem vrtu na strehi muzeja KUNST HAUS WIEN, ki je posvečen življenju in delu umetnika Friedensreicha Hundertwasserja. "Prava džungla v središču mesta, točno to, kar si moje čebele želijo! Pred kratkim sta umetnici RESANITA za razstavo Hiša kot gostitelj (nem. ,Das Haus als Wirt‘) preučili biotsko raznovrstnost muzeja: Našteli sta neverjetnih 260 različnih vrst rastlin!“ pravi Zelenka.
Medtem ko čebelar oskrbuje svoje čebele, poln navdušenja pripoveduje o Hundertwasserju: „Že v 50. in 60. letih je bil prepričan, da človeku na dolgi rok prihodnost zagotavlja le življenje v sožitju z naravo in po tem načelu je živel tudi sam. Dandanes v zahodnem svetu bolj kot kdaj koli prej hrepenimo po prizemljitvi, bližini z naravo, upočasnitvi. Hundertwasser nam je pokazal pot."
Umetnik in njegova vizija "humane arhitekture"
Povojna arhitektura z ravnimi in treznimi linijami je bila čutnemu umetniku grozna. Navdih je našel v razgibani in barviti arhitekturi Katalonca Antonija Gaudίja ter pri francoskem samouku Facteurju Chevalu.
Hundertwasser je bil mnenja, da pravi koti, ravna tla in sterilna pravilnost okenskih elementov ne ustrezajo naravi človeka in da ga delajo bolnega.
Stavbe, po mnenju Hundertwasserja, za povrhnjico in obleko, predstavljajo tretjo kožo človeka. V skladu s tem naj bi imel človek možnost, da individualno oblikuje svoje stanovanje.
Barvite ekološke gradnje
Drevesa, ki rasejo iz oken? Veselo razgibana fasada? Pravi gozd in panji na strehi? Notranjost brez kotov in robov ter čudovito zeleno notranje dvorišče? Leta 1991 ustvarjen muzej KUNST HAUS WIEN vabi na osvežujoč umetnostni užitek. Sanje umetnika Hundertwasserja o oazi v velemestu so se uresničile. V stilu umetnika je bila uporabljena obstoječa zgradba, nekdanja tovarna pohištva podjetja Thonet.
Bettina Leidl, direktorica muzeja, razloži: "V 70. in 80. letih so se le določeni družbeni sloji ukvarjali z ekološkimi vprašanji. Danes je ta tema prisotna v središču družbe. Pri nas razstavljajo izključno umetniki, ki se ukvarjajo s temami, kot so biotska raznolikost, recikliranje, klimatske spremembe in trajnost."
S svojim trudom za trajnostno delovanje, tako pri razstavnem programu, kakor tudi na operativnem področju, so si leta 2018 pridobili oznako Österreichische Umweltzeichen. Muzej KUNST HAUS WIEN je tako prvi "zeleni muzej" v državi in nadaljuje Hundertwasserjevo kritično razpravo o vlogi človeka znotraj ciklusa narave.

O Hundertwasserju
-
Življenje1928−2000
-
Uradno imeFriedrich Stowasser
-
UmetnostSlikar, arhitekt, ekološki vizionar, okoljski aktivist
-
ZatočiščaDunaj, Waldviertel, Normandija, Benetke, Nova Zelandija
-
Njegova mojstrovinaTerme Rogner Bad Blumau
Njegovo življenje
Mlad Friedrich Stowasser se je že zgodaj začel umetniško izražati. V spričevalu je bil poudarjen njegov „nenavaden občutek za barve in oblike.“ Kot po čudežu sta mati in sin preživela vojne nemire, čeprav je bila mati židovskega porekla in je številne posameznike razširjene družine umoril Hitlerjev režim. Ne glede na grozote vojne je mladenič risal pravljične pokrajine z močnimi barvami, čudovitimi gozdovi in rajskimi svetovi.
Hundertwasser se je v času svojega življenja zavzemal za okoljska vprašanja, varovanje narave in humano arhitekturo. Oblikoval je številne posterje za podporo organizacijam, kot so Greenpeace in družba Jacques-Cousteau.
Umetnik sam je živel precej skromno po načelu trajnosti, recikliral je še preden je to postalo moderno, na svojih potovanjih je posadil okrog 100.000 dreves, v svojih domovanjih je izkoriščal vodno in sončno energijo, postavljal humusna stranišča in biotope. Številne barve je pripravljal po lastnih receptih in veliko premišljeval o mestu človeka v ciklusu narave - vse do svoje smrti leta 2000, ko je na Novi Zelandiji, skladno s svojo željo, našel poslednji mir pod drevesom.