Dunaj
Dunaj ima s svojimi veličastnimi zgradbami iz vseh epoh, kot so Štefanova katedrala ter dvorci in palače iz časa Habsburžanov, tako urejeno historično podobo mesta kot malo katero velemesto. Je tudi glavno mesto glasbe in umetnosti na svetu.
Za Habsburžane je imela Donava velik pomen. Bila je potovalna in transportna pot, prav tako pa je imela velik pomen pri združevanju ljudstev in kultur od Bavarske do Železnih vrat. Cesarstvo, ki je bilo vodeno iz cesarske palače Hofburg na Dunaju je povezovala Donava.
Dr. Martin Mutschlechner pokaže na najmogočnejši marmorni kip vodnjaka za Hofburgom in pravi: »To je Donava. Po latinsko je moškega spola in se imenuje Danubius. Dama ob njem je Vindobona − mesto Dunaj. Vidite njegovo roko na njenem ramenu? To simbolizira povezanost med reko in mestom.« Čemu pa mračen izraz na Danubiusovem obrazu?
Zgodovinar meni, da reka ni bila vedno mirna. »Redno je poplavljala, prav tako pa je težave povzročal led. Vseskozi so prisotni tudi vrtinci. Najpomembnejša prometna os cesarstva je bila dolgo časa nevarna pot. Manjše podobe simbolizirajo Salzach, Traun in druge reke. Manjka reka Inn. Prav tako Drava. Njiju najdemo za vogalom.«
Najpomembnejša zgradba Habsburžanov − Hofburg − nosi v imenu besedo »burg«, kar pomeni grad. Ta zgradba je namreč nekoč res bila grad in šele po 17. stoletju se je iz obrambne zgradbe spremenila v rezidenco. Tej zgradbi je vsak Habsburški vladar nekaj spremenil in dodal, tako da obsega Hofburg danes kar 18 traktov, 54 stopnišč in 19 dvorišč − iz gradu je nastala ogromna palača. Da se obiskovalci na tej ogromni površini ne bi izgubili, je za javnost odprt le del tega območja v osrčju Dunaja. Večina obiskovalcev tako ali tako zanimajo muzej Sissi Museum ter sobe cesarja in cesarice. V reprezentativnih prostorih vladarskega para je vse zlato in bleščeče: na lestencih so kristali, stropi so zlati, okna ter ogledala se bleščijo. Svetel les na tleh je tako bleščeče poliran, da kar pomežikneš z očmi. Ampak kako skromno izgledajo v primerjavi z opisanim njuni zasebni prostori! Bradati cesar je spal na preprosti železni postelji, svojemu cesarstvu 13 držav s 50 milijoni podložnikov pa je Franz Joseph vladal za skromno pisalno mizo. Sissi, ki je bila zelo navdušena nad športom, si je dala na okvir vrat pritrditi gimnastične obroče, da je lahko izvajala svoje vaje, njena komoda za urejanje pa je bila verjetno najpomembnejši kos njenega pohištva. Še dandanes je tam vse tako, kot da bi vladarski par zapustil prostor pred samo petimi minutami. Kot da bi prišla nazaj, ko bo zadnji obiskovalec zapustil Hofburg.
Dunaj ima s svojimi veličastnimi zgradbami iz vseh epoh, kot so Štefanova katedrala ter dvorci in palače iz časa Habsburžanov, tako urejeno historično podobo mesta kot malo katero velemesto. Je tudi glavno mesto glasbe in umetnosti na svetu.
Dunaj je nov in star hkrati. V nekdanjem cesarskem mestu boste srečali cesarski okus in baročne dvorce, kot sta Schönbrunn in Belvedere.